Pesem 74

V mrak ujeta
silhueta
je na travah valovala.

Stara duša
vsa prosojna
starcu v nedrju zaplala.

Božja volja
trmoglava
starca v travi pokopala.

sonet 66

Na mojo obalo je zaplula barka,
vkopala sidro v vodo brez valov;
spustila so se jadra, prazen krov,
na premcu v silhueti suha starka.
Ta barka nima oken,…

sonet 65

Prav vsak večer se odvrti obred,
še en zasuk prastarega kolesa:
ko sleče plast se za plastjo s telesa,
da ostane le še siv raztrgan pled;
utrujen se…

Pesem 73

Na holmu stari hrast,
ječijo gole veje.

Nad njim frleči vrani
in njihov črni krik.

Polmrak je na livadi,
pokoril si bo dan.

Pesem 72

Nad mestom noč visi.
Čemijo mrtve hiše,
v zvoniku zaječi.

Polnoč je, trg molči.
Samo na starem oknu,
rumena luč gori.

Postavi dveh ljudi.
Dve senci prhutavi,
tam zgodba se godi.

Pesem 71

Na ulici tesni v mrzli sivini
hiša molči. Čez trd razpokan prag
se trgajo slike, težki spomini.

Zatohlost ječi. Pod staro zidavo
opleta korak, počasen se zdi,
plazeč kot…

Pesem 70

Nad mano je jesenska noč
in lune ni.

Krog mene šume samujoče,
večer ihti.

Pod mano pot brez smerokaza,
listje šumi.

Star romar tavajoč, ki se
mu smrt smeji.

Pesem 69

V belem jutru na livadi
kosec senožet kosi.

Britev reže roso s trav,
roka mu ječi.

Nož zasika. Siva glava
koscu odleti.

V trdih gubah na obrazu
črna sled krvi.

Z brega…

Pesem 68

V tihem belem jutru
se odpira dan.

Tiho v etru staro
brezovje šumi,

trese v hladnem vetru
ga lahak šepet.

Večni prarodovi
ali ples narave?

Dan mrličev je,
živi so duhovi.

(Lajež iz vasi
je…

Nočne disonance

Tiha noč, mrzla noč
v sajasti tišini.

Od nekod trd korak
v ulico zaide.

Kakor val odšumi
hladen ples silfide.

Potlej mir, težek mir
v mrzli mesečini.

        *

V starem oknu beli križ,
v…

Pesem 67

Težko bukovje ječi,
v redkih vejah ni življenja.

Sivi morasti vojščaki,
postrojeni pred nočjo.

Težke shirane stopinje,
pod katerimi hrešči.

Staro uho ne sliši zvona,
ki iz daljave v mrak zvoni.

Pesem 66

Postelja. Mrtvo telo.
Na licih težka plavica.

Ni duše v votlem telesu,
brez iskre mrtvo oko.

V oknu večer dogoreva,
večnost neskončne satire.

Joče le tiho ženica,
otira solze z roko.

Pesem 65

Na mrtvem peronu prši,
v meglovje zaviti topoli.

Na bregu polomljena klop
tam človek osamljen sedi.

Osamljen kot trpka sirota
v naročju mačehe lebdi.

Ko težko železje pripelje,
mož skoči v…

Pesem 64

Na pragu siva postava,
siv, negiben njen stas.

V polsenco tiho zavita,
za svojo jemlje jo noč.

Mesec mračino presije,
na pragu zgane dekle.

V beli svetlobi molči
postaran težek obraz.

Pesem 63

Temna noč, težka noč,
v hiši pokajo tramovi.

Trhel les ali duhovi,
ki jih je ukanil čas?

Previden je korak,
kot bi hodil med grobovi.

Razbito okno. Dež.
Zunaj pokajo gozdovi.

Pesem 62

V starem oknu beli križ,
v stenah medla rumenina.

V belem križu star obraz
zjedkan na rezilih let.

V sivem molku zatopljen
krhek starec votlogled.

Ugasne luč, leže vznak,
starca potopi…

Pesem 61

Tiha noč, mrzla noč
v sajasti tišini.

Od nekod trd korak
v ulico zaide.

Kakor val odšumi
hladen ples silfide.

Potlej mir, težek mir
v mrzli mesečini.

Pesem 60

Sladka nevesta,
pod belo pajčevino
trpki hormoni.

Pesem 59

Teman in topel je večer,
pod tiho zamolklo kuliso
za hišo toguje skovir.

Na barju življenje kipi,
večerna ekstaza valuje
čez polja, dvorišča šumi.

V oknu na vasi silhueta,
razpeta…

Pesem 58

Začel sem peti lahke elegije,
vsak moj govor je mini performans
slepil in zmot in čudnih prekucij,
vse skupaj stkanih v bridke harmonije
napihnjenih besed; ona je luč
nad…